OTROCI IZ PEKARNE
Komentiraj
Objavil/a kamper 24.11.2007 ob 20:49 pod Aktualno, miks, Življenje
K tem pisanju me je spodbudila objava drmagnuma,Moja nedolžnost.Krivica ki sicer ni tako kruto posegla v moje življenje je pa dodobra zaznamovala mojo mladost.
Živel sem v starejši večstanovanjski hiši na Postojnski ulici v Ljubljani med Tržaško cesto in železniško progo z ene strani in Tobačno tovarno in tovarno Ilirija kjer je bilo tudi območje našega otroškega igranja.Naša hiša je imela na zadnji strani ogromen dimnik,kajti v njej je bila nekoč pekarna,vsenaokoli pa so se razprostirali veliki vrtovi z vilami takrat premožnejših meščanov.V našo hišo so pa naselili družine iz vsepovsod,tako da nas je bilo otrok za malo četico.Igrali smo se seveda tudi z otroci iz premožnih hiš z vrtovi vendar samo po ulicah,saj se oni niso smeli igrati pri nas,ki smo bili iz pekarne,pa tudi mi otroci iz pekarne kakor so nam rekli starši otrok,ki so imeli svoje hiše in vrtove se nismo smeli igrati za njihovimi visokimi ograjami.Tako sem že zelo zgodaj spoznal razliko med družbenimi sloji in še danes slišim glasove mam in starih mam ki so opozarjale svoje otroke,da naj se pazijo nas iz pekarne,ker smo ušivi,umazani,krademo in ne bo nikoli nič iz nas.Tako so nas otroke iz pekarne nedolžne in nič krive zaznamovali še preden smo se zavedli življenja.In čeprav se takrat nismo zavedali pomena razslojevanja sem v kasnejših letih velikokrat premišljeval o tem.Pa tudi o tem,da nismo bili mi otroci iz pekarne zaprti v nekem getu ampak so bili otroci premožnežev zaprti v svojih vilah in zagrajenih vrtovih,mi smo bili svobodni.In še nekaj kar sem zvedel kasneje,med vojno so Italijani na podstrešju naredili vrsto majhnih sobic (v eni od teh sem kasneje živel jaz,sestra in moji starši)in v njih naselili prodajalke ljubezni ter iz hiše napravili bordel.In če so sosedje pridno nosili denar vanj in prihajali zjutraj vsi ožeti domov mi vsa jeza in srditost do nas otrok iz pekarne s strani starejših žensk ne čudi več.
Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? Signup here
Ja, pol so pa otroc krivi !
kako zanimivo je brati te naše zgodbe…in če hočeš ali ne,te v dušo itak zaznamuje…nekaj vedno ostane v nas,tako ali drugače…in morda zaradi vsega tega postanemo ljudje z veliko začetnico
likard37: dolga leta sem kot otrok razmišljal,kaj imajo te ženske proti pekarni,ki je sploh več ni
mirjam: otroci si postavljajo veliko več vprašanj,kot si mi odrasli mislimo
Še danes ni odgovorov. Samo vse te je pa strah, da bi se izvedelo, kdo je vse to počel. Najbolj zanimivo pa je, da je večina staršev to sprejela in se ni postavila v bran svojih otrok. Trpeli so, ker so mislili, da je tako najbolj prav.
Tudi jaz sem bila rojena v zelo revnem okolju. A edina diferenciacija, ki sem jo poznala, je bila, da nismo imeli vsi lepih igrač. Drugače je bilo z mojimi starši, oni so imeli zelo grenke spomine. Tako, da lahko razumem, kaj za nekoga pomeni, da te nekdo posortira med “manj vredne” ljudi. Tudi v današnjem času se to ponovno dogaja. lp Nevenka
Pri nas smo bili vsi enaki, bili smo otroci Litostroja, no ne rečem, da so starejši ljudje takrat žugali s prstom, tistim v barakarskem naselju. Oni naj bi bili forešti, vendar sem se s prijatelji tam prav dobro počutil. Še danes se spomnim, bilo je prav lepo, barake me niso čisto nič motile. Večina od njh so bili preprosti ljudje, od vsepovsod (tudi iz juge). Prišli so na željo takratnega komunističnega vodstva, ker je primanjkovalo delovne sile. Komunisti so jim obljubljali gradove v oblakih. Kasneje so jih zavrgli, in etiketirali kot nezaželene. Barakarsko naselje je dobil pridevnik nekaj grdega. Pa so bili čisto prijazni ljudje, pridni, delovni in gostoljubni.
žalostna zgodba, ki pa po moje ni edina, da se je to dogalalo otrokom, ki so bili povsem nedolžna bitja
drmagnum:naši starši tega niso opazili ali pa niso hoteli ali pa jih ni zanimalo,sicer je padla kakšna pripomba,oni so pač gospodje,tisti je diplomat v Angliji,ali pa tisti je zdravnik češ da so nekaj več kot mi in naj bomo otroci tiho.
poezija:moram priznati,da smo se otroci iz pekarne dostikrat lepše imeli kakor pa tafini zaklenjeni na svojih vrtovih s kupom igrač
GRiSON: no razlike so obstajale in bodo obstajale naprej
tanny:seveda je takih zgodbic veliko,vsak otrok ima kakšno svojo
Taki časi so to bili dragi moj PEK,…., sploh pa v sistemu, ki nam ga je podarila borba in zmaga proti okupatorju….real socializem, sivi bloki, uatesnjene kvazi bivalne površine, bose noge, ki čofotajo pro lužah in prezebli in pomodreli prsti pozimi, ko ste se kepali in valjali po snegu….. tisti v toplih izbah pa so vas gledali skozi okno in si želeli biti z vami….No pa je prišla spremeba sistema in …………sedaj je še slabše, sedaj otrok sploh ne vidiš, ker se skrivajo v sobah za svojimi računalniki in ne vedo kako zaživiš in stopaš skozi življenje, brez MEGA ,ramov, bajtov, procesorjev, upcjev, umtjev, uespejev,….vse se meri skozi denar in bogastvo…MI PA VEMO KAJ JE PRAVA MLADOST…tista od Cankarja-pod mostom…se strinjaš dragi mojo PEK..?? Da so pa italijani naredili na šofitu bordel, pa vsaka čast….so se znajdli ne…oni so itak prvaki v iznajdljivosti.., verjetno so nekoč živeli na Balkanu….he he he
V časih mojega otroštva je dejansko ‘pek’ bil slabšalen izraz …
Očitno ni nobeni otroški duši prizanešeno… tako revni kot tudi bogati
sandi:hvala za tvoj odličen komentar,točno to si zapisal kar sem imel v mislih
fittipaldi: kaj vse so si izmislili,da bi poveličali sebe
Aischa:vsak ima svojo culico
Ja Kamper, po prebranem zapisu imam občutek, da se zopet vračamo korak nazaj. Vem, da je sanjati o egalitarni družbi nemogoče, ampak se mi zdi, da živimo v času, ko se vse prevečkrat poudarja premoženje-na žalost.
premoženje je vedno blo in zgleda da vedno bo pomembno…na žalost… ampak denar človeka še ne naredi notranje bogatega
Santos:osebno nimam nič proti premoženju,motijo me pa tisti ki bi si ga radi povečevali z zaničevanjem manj premožnih
wantyka: točno tako
vedno mi je zanimivo brati zgodbe, ki so dejansko prezete s stanjem v katerem se je clovek nahajal in kljub vsemu se je pobral in sel dalje…denar je ze nekoc vladal, ko seo se izoblikovali razlicni druzbeni razredi, tako je tudi danes, na zalost
bamboo:tako je to,močni pa preživijo(nisem mislil močne z denarjem)
kamper, to predalčkanje je še danes prisotno, žalostno, ampak tako je.
zdravje:saj vem ampak zanimivo je kako ogroženi se počutijo ljudje z dvemi cekini več v žepu
Ha, ha….ograjeni so vedno tisti, ki imajo več. In tako je: imjo svoje osebne stražarje, nikamor ne gredo brez spremstva…
J**** “tzakav život”…, bolje je biti n tojem mestu kot a njihovem.
vlatka:rajši iz pekarne kot za ograjo :smile.
[...] nekaj dnevi sem bil v Ljubljani in ker sem imel dovolj časa sem se zapeljal na Postojnsko ulico, kjer sem preživljal svojo mladostMed obnovljenimi stavbami sem zagledal hišo v kateri smo stanovali,ki se razen obnovljene strehe [...]